Prosti čas računovodkinje poljskega Danfossa
Delovno aktivna sem že deset let in pri vseh zaposlitvah, ki sem jih imela, sem se soočala s kršitvami delovnopravne zakonodaje: enostranskim in prekomernim odmerjanjem nadur, veriženjem podjemnih pogodb namesto pogodbe o zaposlitvi, mobingom in podobnimi pritiski delodajalcev. Zaradi teh kršitev sem večkrat menjala službo, do lanskega leta pa nisem imela izkušnje s sindikalnim organiziranjem, saj na delovnih mestih, kjer sem delala, sindikatov sploh ni bilo. Za mojo generacijo, rojeno po preobrazbi ekonomsko-političnega sistema v kapitalističnega, so sindikati nekaj redkega. Njihova nekdanja moč je umrla nekje v našem otroštvu.
Od leta 2022 sem zaposlena v računovodskem oddelku poljskega Danfossa, ki proizvaja izdelke za ogrevanje. Moja pot v službo in iz nje je zelo zamudna in v najboljšem primeru traja uro in štirideset minut v eno smer. Vsako jutro, ko grem na delovno mesto, se moram najprej s tramvajem peljati do glavne železniške postaje, tam prestopiti na regionalni vlak, ko se izkrcam iz vlaka, pa me do službe čaka še dvajset minut hoje. Tako na poti v službo in iz nje preživim približno štiri ure dnevno, moj delovnik pa se s tem podaljša iz 8 na približno 12 ur.
Aprila 2023 je poljski Danfoss uvedel nov poslovnik delovanja. Poslovnik je za oddelek, v katerem delam, uvedel tri dni dela na sedežu podjetja in dva dni dela od doma. S sodelavci smo želeli več svobode pri organizaciji svojega delovnega procesa. Ko sem na poti v službo opazila plakat delavskega odbora sindikata Inicjatyw Pracowniczej (slo. Delavska iniciativa, krajše IP) pri Danfossu, sem se odločila, da se pridružim, in preko sindikata smo s sodelavci začeli pogajanja s podjetjem. S pogajanji smo delno uspeli: namesto dveh, lahko od doma zdaj delamo tri dni na teden. Tako imam več prostega časa, ki ga lahko preživim z bližnjimi in namenim aktivizmu.
IP je relativno mlada organizacija, ki je nastala zaradi nezadovoljstva z velikimi, birokratskimi sindikalnimi konfederacijami, ki so pogosto povezane s političnimi elitami in včasih delujejo v nasprotju z interesi delavcev in delavk. V poljskih medijih so znane predvsem uspešne akcije v Amazonovih skladiščih. Struktura našega sindikata je egalitarna – smo združenje delavk in delavcev iz različnih sektorjev in panog, ki pa je odprto tudi za brezposelne in študente. Odbori mladih, ki delujejo v naši sindikalni konfederaciji, so v pol leta organizirali zasedbo dveh študentskih domov, ki so jih univerze poskušale izseliti in prodati. Tako so ustavili privatizacijo študentskih domov v Poznanu in Krakovu.
Odkar imamo na mojem delovnem mestu sindikat, prvič v življenju čutim, da lahko preko delovanja v kolektivu lažje dosežem tudi svoje individualne cilje.